Nenehno podoživljanje travmatskega dogodka se lahko pojavi v različnih oblikah, glede na naše dojemanje, ob določenih vonjavah,okusih ob neki sliki, ob podoživljanju poznanega občutja v sebi, v telesu, ki se poveže s tem trenutkom. In v hipu prikliče vse boleče spomine,vse travme, bolečine, vse, kar zbudi globino. Naša amigdala prepozna in prebudi vse doživeto, ter poveže sedanjost s preteklostjo. Tako stvarno se zdi nekaj, kar je že bilo.Tako boleče, kar smo že doživeli. Vse to je le spomin. Je odziv, odmev na preteklost. Če ga prepoznamo, razvrstimo in predelamo, inplicitni spomin preoblikuje in drugače vpliva na nas. Je le spomin. Brez moči.