V tišini je lahko tisoče sporočil. Če ni besed, ne veš. Če ni vprašanja, ni odgovora. Vse kar se prebuja v tebi, so spomini. Na podobno sliko, na občutja takrat, na tisto stisko. Ki vedno znova popeljejo v enaka čutenja, v nemir, v žalost, s katerim se je vse to končalo. Čeprav tokrat veš, da stiska pride od znotraj. In če jo nasloviš, poveš drugemu, lahko spremeniš tok dogajanj. Ker tudi drugi zraven tebe ne vidi vate. Nima enakih spominov in enakih slik. Ima pa možnost vse tvoje besede sprejeti, slišati in jih razumeti. V odnosu se ni potrebno srečevati s spomini sam. Zato je ob tebi nekdo, ki si ga izbral. Ob katerem čutiš varnost, povezanost, možnost, da deliš najglobje in najbolj ranljive globine svojega notranjega sveta. In če tega nekoga ni od zunaj, je v tebi. Zaupaj sebi. Zaupaj vase. Imej se rad.